Pesem 58

Začel sem peti lahke elegije,
vsak moj govor je mini performans
slepil in zmot in čudnih prekucij,
vse skupaj stkanih v bridke harmonije
napihnjenih besed; ona je luč
nad…

Pesem 57

Med trto mož v razbeljeni daljavi,
na glavi bel klobuk.

Navkreber pojde sključen mož v sončavi
in sname bel klobuk.

Pogleda k bogu truden, pade v travi,
piš dvigne…

Pesem 56

Nad bori se mrači
ni zvezd še na obzorju.

Star mesec se bo vžgal
nocoj na črnem morju.

V neskončnih miljah zarja tli.

Astralen happy end
umira tam v daljavi.

Na…

Pesem 55

Na lisastih skalah bele nogé,
kaj gleda jih ribič v beli daljavi?

Na rdečih ramenih zlati lasje,
kaj boža jih veter v sinji morjavi?

Iz skale je padlo…

Pesem 54

Nekoč bodo vse pesmi zapisane,
a tam nikogar, ki jih bi prebral.

Iz anagramov bodo stkali smisle,
nobena črka ne ostane sama.

In pajčolan bo kleknil pred oltar,
pod…

Pesem 53

Vonj olja v scufanih laseh
in hladno cvrtje pod večer.

Trikrat zapraženi otroci
zidajo peščene gradove.

Lepilo slanih por diši
po belih truplih morskih zvezd.

V nočeh vse pesmi zaplesane
na…

Pesem 52

Nad mestom trpoli poletje;
valovi opečenih streh
se zibljejo na toplem vetru.

Z neba se strga bel oblak.
Nad mesto toplo prho izlije,
da zadiši polit asfalt.

    *

Vroče so julijske…

Pesem 51

Rumeni topoli šumijo
nad plastiko sivih grobov,
v pomračeno zarjo kipijo
iz korenin mrtvih rodov.

Globoko nemijo poti,
počasi drevenijo v mraku.

Na grobu treh mladih deklet
je črke pokrilo mahovje;
pod…

Pesem 50

Mislil sem, da si pesem,
pa si bila samo na
pravih mestih pre
lomljena
vrsti
ca.

Pesem 49

Cveti pomlad
na bilkah razlita.

Sv. Barbara
na holmu pozvanja.

Nad njo oblak
v podobi brezlični.

Komu zvoni,
življenje naznanja?

        *

Večni nomad,
brezpotnik življenja,

stolčenih nad
v brezimnih molitvah

po cesti gre
v prašnáto sivino.

Komu zvoni,
življenje oznanja?

        *

Ugaša…

Pesem 48

Noč je razprla vesolje, s temne poti
se je izpahnila goreča repatica
z nebes.

Na preprogi neba je razsuto pročelje
Boga, ognjenih planetov in nemih belih
teles.

Slišal sem glasove…

Pesem 47

Mimo Nuka sem lahkotna
S perjem na rokah
Z brinovjem v laseh

Moja duša je dremotna
S prahom na nogah
Z mesecem v očeh

Pesem 46

V mestu še niso prižgali luči,
najin dejt je težek žanrski noir
z nasičeno barvo ostrih palet;
prenizek sem zate, pretemna si
zame; podaljšane ure visijo
na sencah mimoidočih…

Pesem 45

Videl sem device v prosojnih pajčolanih,
ki so plesale s hudičem in se režale
v nebo.

Videl pogane, ki se obračajo k Bogu
in v potu krvi tolčejo…

Pesem 44

Tu je svetloba,
ki je gladila tanke lase
(zlatorumena
pada kot slap neskončne vode)

Na ulici vran,
ki je odnesel dušo v nebo
(črnikastosiv
hripa iz žleba v jutro glasno)

Na steni…

Pesem 43

Vrtež belih zvezd,
zavozlan korak
podoba sveta,
ki jo siplje mrak?

Ni Martin svetnik,
ne muza ni Laura,
le Martin bolnik
pijana je mavra.

Vozel

poslušam, kaj bo rekla tvoja duša
poslušaš, kaj bo rekla moja duša
zato oba molčiva.

Pesem 41

Večerni piš
iz tihega neba.

V gomili prah
izžganega mesa.

V spominih kri
tajenega gorja.

Večerni piš
iz tihega pekla.

Mrtve duše

Morje korakov
na belem peronu,
na črnem asfaltu
nevidne sledi.

Mrtvi zakonci,
začasni ljubimci,
vodeni pogledi,
nevidne skrbi.

        *

Daleč spomini
in dom so ostali,
v prosojni pozabi
nevidnih poti.

Tihe skrivnosti
molčečih ekranov
prižigajo blede
obraze ljudi.

        *

Težki vozovi
Marije Tereze
se…

Pesem 39

Čez tisoč let
ko bo zatolčen najin grob
boš ti ogljik
in jaz en prašen delec v njem.