sonet 44
Spoznaj se! Luske trgam si z oči:
razparal sem si dušo kot blago,
raztočil v mlako seme in zlato
in gadjega medu zajel v dlani.
Zapodil sem besede v dno kosti,
srce pometel v prah, zasul z zemljó;
molčeč, spehan kot regrat pod nebo,
čez blatne struge, polja in ravni…
Na prod sem lezel in si puščal kri,
odpiral sem rešeto s to rokó,
v možgane se je risalo mi zlo
pa nisem videl – da za večne dni.
Prodal sem dušo. Bogu. Ušel sem smrti,
hudič se je zarežal: zdaj pa trpi!
OZNAKE
