sonet 50

Vstopila sva; v orehovi lupini
pod kozjo vprego švistnila v nebo;
svečana noč je sopla in srebro
v valeh je plalo doli v mesečini.
Na polšjih hrbtih so drveli čez,
na zajčjih uhljh vpregle karavane;
v demonski vrtiljak antinirvane
sem se peljal pozersko kakor knez.
In ona – bleda kneginja noči
in jaz zavit v lisičji kardigan;
in gledal sem tja v dalje čez ravan,
ko ona mi je kradla iz oči…
To noč, mi reče, bova sne lovila,
to noč v peklenskem etru se ljubila.

• Demonsko
• Fantazija
• Muza