pesem 29

Moj čas je bron utrujenih oči,
okus vodenih razpecljanih češenj;
moj čas je hip porumenelih dni,
spomin na gorko kri pomladnih let.

sonet 62

Tam je sedela ljubka gizdalina,
oči so se posedle v njenem krilu;
kofetarica v jutrnjem kadilu
s konicami na ročku kapučina.
Ples jutra je vrtel lenivi čas,
na tlakih,…

pesem 28

Na prag noči, pod zvezdosute mozaike
stopila bosa je čez naplavine školjk,
iz nič – ko da bi Boschu usula…

sonet 61

Tvoj glas je ples pouličnih vetrov
obutih v črne pernate sandale,
tvoj vonj je španski bezeg iz vrtov,
v očeh imaš zapaljene ferale,
v ušesih miniature iz ostrig,
vkovane…

sonet 60

Ti, ti plavuša s tihimi očmi,
ki si prišla kot listje na vetreh,
s šumljavimi koraki, brez sledi,
z granatnosladkim jabolkom v dlaneh.
Ki si prišla iz penastih…

sonet 59

Na golem vlažnem jutru si ležala,
uropana metresa spod noči,
kakor Europa starih slavnih dni
ko je na kretsko mivko pribežala.
Na postelji peščene mahovine,
svilene črne vajeti v…

pesem 27

Po belogrivih skorjastih poteh,
bežeča tja v brezvetrne bleščave,
čez tihe, ruske, čehovske daljave,
se pelje bela deklica v saneh.

Upehani konjiči moških nog
kresajo v tope, ledenele tlake;
sključen,…

Moderna

Razjašeš vrtežen na škripajoči prag
kot lahkokril Belerofon s hrbtá stopnic;
pod staro škrbasto arkado diha zrak,
na ometu blede ponošene slikarije.

Ko vstopiš, padeš kakor duša v…

sonet 58

Nekoč pod zvezdonebno polnočjo
me je obiskala progasta volkulja;
prišla je tiha, gibka kot jegulja,
čez divji mah prijet me za roko.
Z leščerbami visečimi v pogledu,
v pepelno…

Foie gras

Nocoj, na sveto noč
je mesec valujoč.

Sem lahkih perutnic,
skrtačenih nožic,
zazorjena, polikana, špehata.

Moj vrat se lesketa
v pernáti pelerini,
moj kljun oprhan v zlati rumenini.

Nocoj sem povoščena,
koketno narejena,
naškrobljenih…

sonet 57

Na divanu razleknjena Junona,
kakor salonsko krzno nad nočjo,
odeta v tisto hčero Babilona,
ki je trosila rajski sad v zemljó.
Njen dih je tih, kot sladki dež…

pesem 24

Vélika dama ni kakor boginja pene,
ni vstala z algami previtimi krog gležnjev,
rodila jo je mati skozi sočne vene,
skoz krikajoče sinjebarvane grimase.

Nihče ni vedel –…

sonet 56

Včasih se te ne morem dotakniti;
takrat kot glasba slepo padam nate,
s pepelnatim dotikom stopam vate,
kot da z roko bi se te bal raniti.
Takrat te…

sonet 55

V ošabno deklico si se odela!
V očeh Lolite se taji gospa,
v očeh gospe pozverjena gazela,
muzava žadooka se smehlja …
Na postelji usanjan amoret,
ožarjen skozi potne…

Deklica s pomarančami

Čakam deklico s pomarančami.
Čez mestne uličice bo prišla
kot sapa v valujoče vetrocvetke
iz nasipin aprilskega neba.

Prišla bo. Lunolasa parižanka,
nekomu mati, ljubica in hči,
v škrlat odeta…

sonet 54

Oktobrske palete, siv flamme,
potujčene oči na ulicah;
bledikavi koraki in roke,
gorkota duš v pogubljenih meglah.
Nad glavami ugasli lampijoni
v spomin na prošle razbežane dni;
v ušesih tožni…

Deklica z mavrico

Poznam na bokih jezdeče dekle,
z zlatenimi kranci v laseh,
s tonečimi žadi v očeh,
kakor sonce v traveh – prav taka je.

Mladost nabrala ji let je…

pesem 21

Čez tihi, presni svod
se je priklatil mlaj;
na tihi, sivi prod
se je razlil tokaj.

In bil je beli brod
pogreznjen v zlati glaj;
čez grudi tihih vod
je vel…

Konec pesnika

V rokah
mršave rogovile.

V očeh
skaljene jezernice.

Pod dušo
razbeljena morjava.

V srcu
usahli zlatokopi.

Muza
pozabljena markiza.

sonet 53

Prav tam, kjer je z mahov dišalo v dan
in so na jutro sedale meglé
in je drhtela…