Deklica s pomarančami
Čakam deklico s pomarančami.
Čez mestne uličice bo prišla
kot sapa v valujoče vetrocvetke
iz nasipin aprilskega neba.
Prišla bo. Lunolasa parižanka,
nekomu mati, ljubica in hči,
v škrlat odeta…
Čakam deklico s pomarančami.
Čez mestne uličice bo prišla
kot sapa v valujoče vetrocvetke
iz nasipin aprilskega neba.
Prišla bo. Lunolasa parižanka,
nekomu mati, ljubica in hči,
v škrlat odeta…
Poznam na bokih jezdeče dekle,
z zlatenimi kranci v laseh,
s tonečimi žadi v očeh,
kakor sonce v traveh – prav taka je.
Mladost nabrala ji let je…
V rokah
mršave rogovile.
V očeh
skaljene jezernice.
Pod dušo
razbeljena morjava.
V srcu
usahli zlatokopi.
Muza
pozabljena markiza.
Na živi bron sem vas koval
žametna gospa,
v lesketu Mure vas klical
draga ljubica…
Čez trnje vlačil sem noge,
ljubil vas zavdan,
pogubil sem pri vas srce,
ljubil vas zaman.